Srečanje v Kanegri je bilo polno gibanja in užitkov: trije kolesarski izleti, čakanje na sončni in lunin vzhod, toplo morje in vreme, ki je kar vabilo k uživanju. Vse skupaj smo sklenili s piknikom, kjer smo se poleg dobre hrane, pijače in prijetnega druženja pomerili v igri metanja količkov – Mölkky.
Mölkky: preprosto, a nikoli izpeto
Bistvo igre je v tem, da združi preprostost, taktiko in nepredvidljivost v igro, ki je hkrati sproščena in presenetljivo tekmovalna. Pravila so jasna v dveh minutah, zato lahko vsak igra takoj. A kljub preprostosti se igra nikoli ne izpoje, ker se situacija na igrišču nenehno spreminja. Količkanje je polno malih presenečenj: met, ki bi moral biti popoln, konča v travi; količek se odbije v čisto napačno smer; nekdo po naključju zadene idealno številko; postavitev se po enem čudnem odboju popolnoma spremeni. Na koncu niti ni pomembno, kdo zmaga, pomembno je, da se vsi zabavamo.
Trije kolesarski izleti
Kanegra je lepo izhodišče za kolesarske izlete. Letos smo opravili tri, vsakič v drugačni zasedbi. Kolesarili smo v mešani skupini električnih in običajnih koles. Letos nas je kolesarilo 5, drugo leto morda še več!
Prvi izlet: Portorož in forma viva
Prvi kolesarski izlet do Portoroža sodi že med pravo klasiko: vzpon do recepcije kampa in še malo do zavoja na Parenzano, nato prijeten spust do slovensko-hrvaške meje, od tam pa po slikoviti poti ob Sečoveljskih solinah do Portoroža. Tudi letos smo se iz Portoroža povzpeli do forme vive – parka kamnitih skulptur. Skulpture se nahajajo na travniku in v zavetju starih dreves, kjer si vedno radi odpočijemo in se ohladimo.
Drugi dan: Umag
Drugi dan je bil kolesarsko bolj športno obarvan. Pot do Umaga v večji meri vodi po regionalni asfaltirani cesti. Vračali smo se ob obali skozi Savudrijo in naselja Crveni vrh, kjer je del kolesarske poti asfaltiran, a žal ne vodi prav do kampa Kanegra. Naša skupina se je razcepila. Eni smo šli po asfaltirani poti navkreber, drugi po kamniti, a krajši poti naravnost v kamp. Združili smo se ob sladoledu na domači parceli.
Tretji izlet: Grožnjan
Tretji izlet je bil za mnoge nekaj novega, saj smo se povzpeli v slikovito srednjeveško mesto Grožnjan. Pot skoraj v celoti vodi po makadamski poti Parenzane, kar pomeni, da je naklon konstanten, pa vendar prijazen do kolesarjev. Pot je primerna za kolesarje običajnih in električnih koles. Ko pa smo se kolesarji »na žgance« malce upehali, smo z veseljem sprejeli ponudbo naših prijateljev in za nekaj kilometrov kolesa zamenjali. Občutek električne pomoči je fantastičen in prav truditi smo se morali, da jim nismo ušli naprej. Od kampa v Kanegri do naselja Grožnjan smo namerili 22 km in se že takrat veselili dolgega lahnega spusta proti izhodišču.
V naselju Grožnjan je mnogo galerij in umetniških ateljejev ter prizorišče različnih jazz in klasičnih koncertov. Sklenili smo, da se naslednje leto tja še v večjem številu odpravimo z avti. Doživeli bomo umetnost, ob tem pa uživali v dobri hrani in pijači.