Kot že vrsto let, smo se tudi tega vročega junija zapodili proti morju, v FKK kamp Solaris. Za parcelo v rezervirani coni smo se morali kar malo boriti, a na koncu smo bili vsi lepo poparcelirani.
Ker na Hrvaškem omejujejo prostor v kampih za naturiste, je v preostalih strašanska gneča. No, ko smo se končno namestili, smo bili vsi zadovoljni s parcelami, enimi malo v senci, drugimi s pogledom na senco na sosedovi parceli. Morje je bilo ravno pravšnje temperature, sploh zadnje dni za nas zmrzljivce, družba, kot vedno, odlična.
Zagnani kolesarji smo šli dvakrat na izlet, enkrat do Busole, drugič ob Mirni, obakrat je bilo vroče in še bolj vroče. A kaj bi to, za sladoled in hladno pijačo se splača potruditi.
Rojstni dan in dobra družba
Imeli smo tudi rojstnodnevno zabavo. Marinka, naša draga Žika, nas je povabila kljub temu, da je rojstni dan praznovala že v aprilu. Jelka je zrežirala lušten, pevsko migetajoč program in bilo je tako prisrčno, da smo vsi jokali. Ali pa se smejali.
Igre Alpe-Adria
Pridružili smo se tudi športno-zabavnim igram Alpe-Adria, v organizaciji avstrijske zveze, saj so INF-ovci srečanje organizirali na, za nas malo nedosegljivi, Kreti.
Igrali smo badminton in ping-pong, se cvrli ob petanque, držali plenk, metali količke in žogico v dalj, igrali odbojko na vroči mivki, se šli rodeo s kolesom, vlekli vrv (a smo jo?), igrali šah, tekli z jajcem na žlici (nas so nekje izpustili), metali obročke ... in ... zmagovali!
Najštevilčnejša ekipa
Mislim, da smo bili najštevilčnejša ekipa — na koncu se nas je nakapljalo kar 23. Avstrijcev je bilo malo manj, nekaj Nemcev, trije Vandrovčki, mlada češka družinica in nekaj simpatičnih Hrvatov. Tudi mlajših. Hrvati in Čehi so izrazili željo, da se nam z veseljem pridružijo pri naših druženjih v termah.
Predsedniška večerja in slovo
Na predvečer odhoda sta nas naš predsednik Matjaž in prva dama Jelka povabila v predsedniško rezidenco na zadnjo večerjo. Prinesli smo stole in vse dobrote, ki so še ostale v hladilnikih, se mastili in poveselili ter tudi nekaj malega spili. Minutko do 22h pa nas je pospravil dežek, tako da nismo prav nič motili večernega miru v kampu.
Naslednji dan pa jutranje pospravljanje arafatov, meduz, šotorov, zunanjih kuhinj, kablov, koles in vse krame, ki smo jo razvlekli po parcelah — v naši skupinici pa še delitev vilic, nožev, krožnikov ... kdo je prinesel to sol in tisto olje ... pa kako naj si zdaj razdelimo čebulo, ki je še ostala ... Potem pa skok v morje in še na kosilo v Kopalo, pa hajdi domov.
Lepo je bilo in še nam bo, ... kmalu nasvidenje prijatelji in še kaj morja, preden spet čofnemo vanj v Kanegri.