Balončki, zastavica in miza za skupno kavo — dovolj, da se vsak popotnik takoj počuti doma.

Ko zlato obesiš okoli vratu, roke same poletijo v zrak — tak izbruh veselja se ne da naučiti, samo doživeti.

Vsak dodaten balonček šteje — tekmovanje za najbolj prijazen kotiček v kampu je očitno v polnem teku.

Ko spregovori kdo od organizatorjev, se tudi najbolj razposajena ekipa za trenutek umiri — vsaj dokler ne razglasijo naslednje igre.

Medalje se najbolje občudujejo v družbi hladne pijače — pravila tekmovanja to nekje gotovo dovoljujejo.

Nekateri dosežki se ne merijo v centimetrih ali sekundah, ampak v decibelih smeha, ki ga sprožijo.

Ko se nabere toliko zlata na eni kupici ljudi, je jasno — ta ekipa se je na igrah Alpe Adria postavila zares.

Rdeči stol je rezerviran, karavan že postavljen — manjka le še druščina, da se prava zabava začne.

Najboljša loža na Solarisu je kar lastna tenda — od tam se da mirno opazovati, kdo se je pripeljal zadnji.