Letošnje poletje je RES vroče in suho, a ravno v času prvega termina sredi julija se je vreme pokvarilo in druženje smo premaknili na rezervni termin v avgust. Žal pa so imeli nekateri že prej prijavljeni člani v tem času svoje načrte za preživljanje poletja in tako se nas je zbralo 19.

Tabor v obliki kroga na posesti Duleta in Marije v Rumanji vasi.

Na prelepo urejeni posesti Duleta in Marije v Rumanji vasi smo s šotori, prikolicami in avtodomi oblikovali pravi tabor v obliki kroga, kjer smo bili (skriti pred pogledi) lahko v evinih kostimih. Gostitelja sta poskrbela za "sanitarni vozel", tako je bilo vse udobno in lepo po predpisih. Ker sva bila z Matjažem tukaj prvič, sva prišla dan prej in bila deležna kosila in vodenega ogleda domačije, okolice in pripadajočega nabrežja ob reki Krki, kjer je Dule ob lastnih zamislih sam urejal okolico… koliko idej so tukaj realizirale njegove pridne roke, da človek ne more verjet!

Petek: dobrodošlica in Soteska

V petek popoldne, ko smo bili zbrani skoraj vsi, nas je Marija povabila na zakusko kot dobrodošlico. Izkazalo se je, da gre za pravo pojedino!

Marijina zakuska kot dobrodošlica se je izkazala za pravo pojedino.

Nahranjeni in odžejani smo pohiteli (nekateri z avti, drugi s kolesi) v Sotesko, kjer nas je čakala lokalna vodička in razložila preteklost hudičevega turna in dvorca ter nas peljala v izpostavo tehničnega muzeja iz Bistre, ki se nahaja v prostoru, ki pripadajo dvorcu.

Del druščine je v Sotesko odkolesaril, drugi so se odpeljali z avti.

Zvečer smo v „taboru" pomljaskali vse dobrote od popoldneva (narezki, sladice, pijača) in se pomenkovali pozno v noč.

Zvečer smo v taboru pomljaskali vse dobrote od popoldneva in se pomenkovali pozno v noč.

Sobota: nabrežje Krke in Romitovka

V soboto po zajtrku smo se — obloženi s hrano, pijačo in brisačami — spustili do nabrežja Krke. Po lepo speljani, a strmi poti, se pride do idilično urejenega nabrežja. To je prostor, kjer NIČ ne manjka. V tla je izkopana mala zemljanka za shranjevanje hladne pijače, nameščene so klopice iz lesa, ki ga je naplavila reka, najdemo komaj vidno tovorno žičnico, manjši lesen splav in stojalo, na katerem so supi, tudi kanu…. zelo lepo obiskovalca presenetijo lično izdelane table, ki opisujejo preteklo življenje na tem koščku raja. Na točki, označeni kot STROJNICA, je opisano, da je med prvo in drugo svetovno vojno na zgornji parceli delovala žaga na parni stroj. Na tem mestu je stala črpalka za vodo.

Idilično urejeno nabrežje Krke — prostor, kjer nič ne manjka.

Druga znamenitost tega obrežja Krke pa je ROMITOVKA. Z brega reke se dviga mogočna skala, v kateri sta 2 votlini. V njih je — po pripovedi prednikov — živel puščavnik samotar Romit (leta 1931 je bila najdena kamnita sekira, od tod ime območja Romitovka).

Bograč, kopanje in slovo

Preživljali smo RES prelepo soboto ob kopanju (Krka je imela 23 stopinj), kuhanju bograča (Tone hvala), poležavanju v polsenci… kosilo (tako dobrega bograča še nisem jedla, prav polizali smo svoje posode) smo pojedli kar ob reki. Marija nam je (kljub poškodovanemu kolenu) prinesla še kavo, čisti užitek ves dan….

Tone streže bograč naravnost iz kotlička ob Krki.
Le zakaj bi hodili na Maldive? Sonce je že zašlo za bližnje griče, ko smo se vrnili v bazo. Tam pa nam je ob zaključku dneva Marija postregla še okusen tiramisu. No, pa hujšaj, če moreš…ob taki postrežbi. — Jelka Premelč

Nama z Matjažem je bilo zvečer kar težko oditi proti Ljubljani (druženje se je namreč zaključilo šele naslednji dan), saj sva naslednje dni prevzela vlogo babice in dedka, ki vnuke peljeta na počitnice, kar je pa tudi lepo, a ne?

Ob zaključku bi se še enkrat Mariji in Duletu zahvalila za organizacijo in gostoljubje, Tonetu za bograč, vsem pa za dobro družbo in upam na, zdaj že tradicionalno druženje, naslednje leto.